»Gre za preplet teh stvari: spomin, podoba, čas in neko to, ki se ustvarja, ko to pletemo. In na neki način je to tudi poklon mojemu očetu, pa slikam Marka Jakšeta in sem jih dala brat očetu, ki je bil analitik vizualnih komunikacij, in je potem bral te Markove slike na en čist svoj način, jaz sem pa njega snemala, in potem je izluščil neke principe in s temi principi smo potem gradili predstavo.«

»Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in Malin lastni performativni in gibalni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo.«

»Sem zlobna hči, ki želi očeta spraviti s tega sveta.«

»Obenem pa na spletu posnetki predstav za pozornost gledalcev tekmujejo s spletnimi ponudniki videovsebin na zahtevo.«

»Entiteto, ki jo moramo danes vzeti resno in kot celoto. Gre tudi za vprašanje medijskih podob.«

»Gre za nadrealizem, za živali, ki dobivajo močne humanoidne lastnosti, za ljudi, ki se postopoma spreminjajo v živali.«

»Pomeni ta predstava 'uresničitev želje, ki jo imam, da se mi kot nacionalka ne zadovoljimo s produkcijo manjših predstav, ki so mogoče finančno bolj racionalne, ampak da ponudimo gledalcem večje predstave, zato se trudimo vsaj eno takšno predstavo na sezono tudi narediti.'«

»Hotela sem biti tukaj, da pozdravim New York in gledalce svoje najljubše predstave.«

»Predstavo uvrščajo v stil gledališča predmetov in napovedujejo, da bo 'zelo vizualna, z veliko močnih senčnih podob in bo gledalca povabila v negotov prostor med življenjem in smrtjo'.«